Dneve in tedne sem klical te,
vedno bil odgovor isti je.
Kratek pozdrav in: »Ne, ni je še.«
Tisočkrat na dan le to.
Vidim pa te, ko od doma greš,
vidim te, ko vračaš se.
Znorim, telefon vedno laže mi:
»Ne, ni je še.«
Nekoč bom zbral pogum
in bom ustavil te,
pred hišo čakam bom
in rekel: »Ljubim te!«
Takrat ne bo le “ne”,
takrat le ti boš še,
le tebi rekel bom,
da ljubim te.