Med ihtenjem sem vprašala,
če bi midva šla naprej.
Zgodba stara se ponavlja,
najde vsak lahko se v njej.
Kot nekoč bi zaplesala,
zavrtela čas nazaj.
Kdo bi vedel, če bi znala
enkrat še ljubiti vsaj.
Vse besede zdaj molčijo,
le tišina govori.
Se minute večnost zdijo,
ko ne najdem več poti.
Srce pa še vedno kot nekoč zdaj hrepeni,
ne more ljubiti, a še vedno to si ti.
Srce pa še vedno kot nekoč si te želi,
zdaj žal je prepozno za prevare in laži.
Le povej, kaj tam si našel,
prosim, tiho mi povej,
ko si kradel vse poljube,
najprej meni, potlej njej.
Vse, kar sem verjela,
v reki časa je odšlo.
Vse, kar sem imela,
tega več nazaj ne bo.
Vse besede zdaj molčijo,
le tišina govori.
Se minute večnost zdijo,
ko ne najdem več poti.