Besedila.eu

Veter

Po obali se sprehajam,
iščem pot.
Vsak korak spomine obudi.
Vse stvari, ki sva pustila jih
v peščini tej in brez slovesa,
ljubezen jih dorekla ni,
ostal si mi le ti.
Veter, poješ svojo pesem mi nocoj
in oblaki sivi jokajo z menoj.
Ljubezen zapustila je zemljo,
le valovi strastno skale ljubijo.
Morda zjutraj kakor sonce nežno me zbudiš,
s prsti solze vse obrišeš mi,
a vse to je le spomin.